Tako imenovana rastlinska vlakna so za človeka neprebavljive snovi ki pa zdravo vplivajo na telo, še posebej hitrejša prebava izogibanje zaprtje in negativne posledice, ki jih povzroča ta motnja.
Rastlinska vlaknina je celuloza, isti sestavni del papirja, a naravni polisaharid, sestavljen iz velikega števila enot beta glukoze. Beta-glukoza je izomer alfa-glukoze, naše energijsko gorivo par excellence, in edina razlika med obema molekulama je položaj hidroksilne funkcionalne skupine na ogljiku 1 zaprte verige.
Ljudje ne morejo hidrolizirati celuloze, nimamo presnovne poti ali encima, ki bi nam omogočil, da v nekem delu prebavnega sistema prekinemo vez, imenovano 1,4 glukozid med enotami beta glukoze, zato celuloza za nas ni hranilo, saj prebavljamo to. Le zelo majhen del rastlinskih vlaken lahko povzroči fermentacijo maščobnih kislin v črevesju.
Po drugi strani pa imajo prežvekovalci v enem od prebavnih oddelkov bakterijo, ki jim omogoča razgradi celulozo in jo pretvori v vir energije. Zato lahko ustvarijo maščobo z vnosom velike količine celuloze, ki jo pridobijo s travo, ki jo jedo.
Celuloza je škrobu podoben ogljikov hidrat (To lahko prebavimo) le, da je škrob sestavljen iz enot alfa glukoze. Celuloza ima v zelenjavi strukturno funkcijo: daje obliko in podporo njihovim listom in steblom. Hemiceluloza in lignin sta drugi manjši sestavini rastlinskih vlaken.
Prednost pri prebavi pri porabi rastlinskih vlaken (zlasti surovo) je, da absorbira vodo, skoraj enako težko v vodi, kar pomaga upočasniti absorpcijo hranil, ki se bolje porazdelijo in prispevajo k občutku sitosti. V funkciji vlečenja odpadnih snovi iz črevesja, kar povzroči popolnejšo prebavo, izogibanje kopičenju blata v črevesju.
Pri dietah za hujšanje je vnos vlaknin bistvenega pomena. Diete brez vlaknin ni, ker sodelujejo z različnih vidikov. Vlakna se ne pitajo, dajejo občutek sitosti in očistijo prebavni sistem.